V italijanščini se mora člen ujemati s samostalnikom v spolu (moški ali ženski) in številu (ednina ali množina).

V italijanščini poznamo:

• določni člen (l', lo, il, la, gli, i, le)
• nedoločni člen (un, uno, una, un')
• delni člen (dell', dello, del, della, degli, dei, delle).

Določni člen uporabljamo, ko govorimo o točno določenih ali že znanih ljudeh oz. stvareh.

Pred samostalniki moškega spola uporabljamo v ednini določni člen l' (ko se samostalnik začne na samoglasnik), lo (ko se samostalnik začne na z-, x-, y-, ps-, pn-, gn- ter na s-, ki mu sledi soglasnik in na i-, ki mu sledi samoglasnik) ali il (ko se samostalnik začne na ostale soglasnike). V množini uporabljamo gli (ko se samostalnik začne na samoglasnik ali pa na z-, x-, y-, ps-, pn-, gn- ter na s-, ki mu sledi soglasnik in na i-, ki mu sledi samoglasnik) ali i (ko se samostalnik začne na ostale soglasnike).

Pred samostalniki ženskega spola uporabljamo v ednini določni člen l' (pred samoglasniki) ali la (pred soglasniki in pred i-, ki mu sledi samoglasnik). V množini uporabljamo le.

Očlenjeni predlogi (le preposizioni articolate)

Določni člen se spoji s predlogi a, con, da, di, in in su.

* Dandanes se v pogovorni italijanščini uporabljata le še col (con + il) in coi (con + i). Z ostalimi členi pa se predlog con več ne spaja (con lo, con la, con gli, ...).

k hotelom
agli alberghi (agli = a + gli)
mož s klobukom
l’uomo col cappello (col = con + il)
od fantov
dai ragazzi (dai = da + i)
vrata (od) hiše
la porta della casa (della = di + la)
v hotelih
negli alberghi (negli = in + gli)
na mizi
sul tavolo (sul = su + il)

Nedoločni člen uporabljamo, ko govorimo na splošno o ljudeh oz. stvareh ali pa le-ti oz. le-te še niso bile omenjene.

Pred samostalniki moškega spola uporabljamo v ednini nedoločni člen uno (ko se samostalnik začne na z-, x-, y-, ps-, pn-, gn- ter na s-, ki mu sledi soglasnik in na i-, ki mu sledi samoglasnik) ali un (ko se samostalnik začne na samoglasnik ali ostale soglasnike).

Pred samostalniki ženskega spola pa uporabljamo nedoločni člen un' (pred samoglasniki) ali una (pred soglasniki in pred i-, ki mu sledi samoglasnik).

Množine nedoločnega člena načeloma ni, uporablja se delni člen (naslednja točka) ali pa pridevnika qualche (nekateri), alcuni/-e (nekaj).

Delni člen je spoj predloga di z določnim členim. Stoji lahko v ednini (pred neštevnimi samostalniki) in množini. Njegova množinska oblika se uporablja tudi kot množina nedoločnega člena.

Delni člen uporabljamo, ko govorimo o nedoločeni količini ali nedoločenem številu stvari, izražamo del neke celote, tudi vrsto.

Pred samostalniki moškega spola uporabljamo v ednini delni člen dello (ko se samostalnik začne na z-, x-, y-, ps-, pn-, gn- ter na s-, ki mu sledi soglasnik in na i-, ki mu sledi samoglasnik), del (ko se samostalnik začne na ostale soglasnike) ali dell' (ko se samostalnik začne na samoglasnik).

V množini uporabljamo degli (ko se samostalnik začne na samoglasnik ali pa na z-, x-, y-, ps-, pn-, gn- ter na s-, ki mu sledi soglasnik in na i-, ki mu sledi samoglasnik) ali dei (ko se samostalnik začne na ostale soglasnike).

Pred samostalniki ženskega spola uporabljamo v ednini delni člen dell' (pred samoglasniki) ali della (pred soglasniki in pred i-, ki mu sledi samoglasnik). V množini uporabljamo delle.